Druga tekma iz sklopa Pokala Polanskih Puklov je bil včerajšnji vzpon na Javorč.
Iz Škofje Loke se nas je kar lepa oranžna četica ( pravilno v treh skupinicah) podala po poljanski dolini do Todraža, kjer je bil štart dirke.
Vzpon na Javorč se začne v Gorenji vasi in po dobrih sedmih kilometrih konča malce pred kočo na Javorču. Klanec je lep, ne prestrm in večinoma poteka skozi gozd, razen v zadnjem kilometru, ko pridemo ven iz gozda in se na naši levi odpre prelep razgled na poljanske hribe in seveda Javorje. Vendar ne verjamam, da se je še kdo poleg mene med tekmo razgledoval okrog.
Od Todraža pa do nove brvi (nisem sigurna ali ji pravijo Nežkova brv, lahko pa mi to prosim kdo, ki ve, pove) smo se počasi peljali za avtom, pri brvi pa je bil leteči štart. In tako kot vedno, nas je nekaj ostalo zadaj in smo skupaj grizli strmino do vrha. Lansko leto sva se za mesta zadaj, borila z gospodom Habjanom, letos pa z njegovo ženo, ki bi me pred vrhom skoraj ujela. Ves čas je pa malce za mano peljal Mrakov Jernej, ki me je na koncu prehitel in to z gorskim kolesom. Čestitke.
Pri lovski koči smo počakali na podelitev nagrad in se kasneje skupaj spet zapeljali nazaj v Škofjo Loko. Kjer smo na koncu zopet vsi bili na stopničkah... na naših Štengah.
Za piko na i današnjega dne, so malce kasneje prišli mimo še Miha in fantje iz njegove fantovščine. Tatjana, Katja in jaz smo pokazale, da znamo tudi zaplesati, ne samo koles poganjat. Od Miha smo dobile lepe nageljčke, predvsem pa veliko dobre volje.
Valerija in Lara na stopmičkah v svojih kategorijah
Andrej tretji (tudi četrti se je udeležil podelitve ;-) )
Menda je bil tole Blaž..
Jernej Mrak
Sine in ponosna mami
Miha je bilo treba oblečt v vsaj malo oranžno
Vse tri smo morale plesati
Miha s šopkom
Na poljanskem se pridevnik "lepe" stopnjuje tako: lepe, lepše, najlepše, lepe ket svina
Samo, smo res že kar malo kičaste...
Ni komentarjev:
Objavite komentar